[et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”Header” _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px||0px||true|false” global_colors_info=”{}”][et_pb_row column_structure=”3_5,2_5″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px||0px||true|false” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”3_5″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” custom_padding=”150px||||false|false” custom_padding_tablet=”30px||||false|false” custom_padding_phone=”20px||||false|false” custom_padding_last_edited=”on|phone” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” text_font_size=”16px” header_font=”Roboto|500|||||||” header_text_color=”#000000″ header_font_size=”72px” header_line_height=”1.15em” header_font_size_tablet=”40px” header_font_size_phone=”24px” header_font_size_last_edited=”on|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
[\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”2_5″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row custom_padding_last_edited=”on|phone” disabled_on=”off|off|off” _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” background_color=”#FFFFFF” background_image=”http:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-content\/uploads\/2022\/12\/srecko_zelena.fw_.png” background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat-x” z_index=”500″ custom_margin=”||||false|false” custom_margin_tablet=”0px||||false|false” custom_margin_last_edited=”off|desktop” custom_padding=”40px|40px|40px|40px|true|true” custom_padding_tablet=”30px|30px|30px|30px|true|true” custom_padding_phone=”20px|20px|20px|20px|true|true” box_shadow_style=”preset3″ box_shadow_vertical=”60px” box_shadow_blur=”60px” box_shadow_spread=”0px” box_shadow_color=”rgba(14,15,43,0.1)” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” text_line_height=”1.8em” header_font_size_tablet=”55px” header_font_size_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Vsi Kosovelovi so bili za Primorce in Kra\u0161evce zelo pomembna dru\u017eina.<\/strong><\/p>\n Anton Kosovel<\/strong>, ki je bil sicer doma iz \u010crni\u010d na Vipavskem je nastopil slu\u017ebo u\u010ditelja in nadu\u010ditelja v Se\u017eani po zgraditvi poslopja osnovne \u0161ole leta 1892. V letu 1893 pa je pouk \u017ee stekel. Anton Kosovel je bil vsestranski kulturni delavec. Bil je velik ljubitelj petja, sam je pel prvi tenor, igral je na \u0161tevilne in\u0161trumente, bil je orglar v se\u017eanski cerkvi, vodil je menda pet pevskih zborov, dirigiral je, komponiral, ustanavlja \u0161tevilna dru\u0161tva, kjer je bil predsednik ali tajnik in se potegoval za dosledno rabe slovenskega jezika v javnosti.<\/span><\/p>\n Poro\u010dil se je 1894 s\u00a0<\/span>Katarino Stres<\/strong>, doma iz Su\u017eida pri Kobaridu. Ta je bila spremljevalka baronice Scaramanga, bogata\u0161inje iz Trsta, ki je v Se\u017eano prihajala na oddih v vilo z znanim botani\u010dnim parkom. Katarina je bila zelo razgledana in je bila prava \u017eivljenjska sopotnica vedremu nadu\u010ditelju Antonu Kosovelu, ki ga celo kazenska premestitev zaradi hujska\u0161tva proti Avstriji (boril se je za ve\u010djo avtonomijo Slovencev v okviru Avstroogrske monarhije) v Pliskovico ni zlomila, saj je toliko \u010dasa iskal bolj\u0161e delovno mesto, da ga je po dveh letih tudi na\u0161el v \u0161oli v Tomaju, kjer so potem ostali.<\/span> Stano Kosovel<\/strong>\u00a0(26.09.1895 \u2013 12.02.1976) je kot najstarej\u0161i otrok bil vedno zelo resen fant, ki je zgodaj okusil trpljenje in se je predal novinarskemu delu. Tudi sam se je, poleg pisanja \u010dlankov, ukvarjal z literaturo, pisal pesmi in nekako bdel nad pesnikovanjem mlaj\u0161ega brata Sre\u010dka. V zapu\u0161\u010dini so se ohranile \u0161tiri rokopisne pesni\u0161ke zbirke, vendar je iz njih vzklila le pesni\u0161ka zbirka \u00bbZrcala\u00ab, ki jo je pripravil Jo\u017ea Mahni\u010d in je iz\u0161la v Kopru 1982).<\/span> Tretji otrok je bila\u00a0<\/span>Karmela Kosovel<\/strong>\u00a0poro\u010dena Graber (26.09.1898 \u2013 09.0 3.1990). Karmela je \u0161tudirala glasbo v Ljubljani, v Trstu in v Muenchnu. Postala je pianistka in u\u010diteljica glasbe. Kot pianistka je nastopala doma in v tujini. Po poroki z avstrijskim akademskim slikarjem Alfonzom Graberjem je vseskozi \u017eivela v Avstriji. Tam je tudi pokopana.<\/span><\/p>\n Anica Kosovel<\/strong>\u00a0(08.07.1901 \u2013 21.05.1983) je postala profesorica slovenskega jezika. \u017divela in pou\u010devala je v Ljubljani.<\/span><\/p>\n Peti otrok je bil\u00a0<\/span>Sre\u010dko Kosovel<\/strong>. Rodil se je 18.marca 1904 zve\u010der ob 22.30. Takrat so Kosovelovi dosegli vrhunec blagostanja in sre\u010de. \u017diveli so v velikem stanovanju \u0161ole, ki je bila v takratnem \u010dasu zelo moderna, velika. Bili so dobro stoje\u010di, saj jim ni manjkalo ni\u010d. Dve leti po Sre\u010dkovem rojstvu pa so o\u010deta Antona premestili v Pliskovico. Tam je mali Sre\u010dko za\u010del spoznavati Kras, zlasti pa revno \u017eivljenje Kra\u0161evcev. Po pripovedovanju starej\u0161ega brata in sester je lahko razbral, kako lepo so \u017eiveli prej. Obdobje Pliskovice je trajalo le dve leti, nakar so se preselili v malo poslopje \u0161ole v Tomaju, kjer je bil poslej o\u010de Anton zaposlen. Sre\u010dka so zgodaj poslali \u00bb\u0161tudirat\u00ab v Ljubljano. Skupaj s sestro Anico sta najprej pri\u0161la do Se\u017eane in potem z vlakom odpotovala v Ljubljano. Pot ju je vodila skozi Kri\u017e in \u0160marje, skozi borovo morje in skozi gmajno. Sre\u010dko je to pot najve\u010dkrat prepe\u0161a\u010dil kar sam. Te\u017eke \u017eivljenjske razmere na Krasu, kmalu \u0161e dolga doba prve svetovne vojne z lakoto, strahom in tiso\u010di umrlih vojakov, vse to je v ob\u010dutljivem mladeni\u010du pustilo globoko sled. Njegova pesni\u0161ka du\u0161a je v svoji plemenitosti izra\u017eala resni\u010dno bole\u010dino in izjemno ljubezen tako do ljudi kot do doma\u010de pokrajine in ne na koncu do celega sveta. Zgodnje sre\u010danje s smrtjo je vplivalo tudi na njegov odnos do nje. Slutnja smrti se pojavlja velikokrat in daje vtis, da je Sre\u010dko Kosovel oto\u017eni nebogljeni fanti\u010dek. Sre\u010dko pa je bil, po pripovedovanju sodobnikov, ve\u010dni optimist, \u010dlovek z izjemnim iskrivim duhom, ki je znal zabavati dru\u017ebo in jo dr\u017eati \u00bbpokonci\u00ab. Naravni optimizem, ki je pre\u017eemal mlado du\u0161o, je bil samo izredna mo\u010d, da je zmogel in znal prebroditi te\u017eave. Konec prve svetovne vojne pa ni prinesel Primorcem odre\u0161itve. Pahnil jih je v italijansko okupacijo, ki je vse bolj kruto zatirala vse, kar je bilo slovenskega. O\u010deta so upokojili, pokojnine mu niso dali in ga dobesedno vrgli iz stanovanja v tomajski \u0161oli. Takrat se je odlo\u010dil, da si s pomo\u010djo va\u0161\u010danov zgradi hi\u0161o. Ta je bila zgrajena 1925. V tistih letih je Sre\u010dko intenzivno ustvarjal z nepopisno mo\u010djo. Kot obseden se je lotil pisanja. Delal je dneve in no\u010di. \u0160tudiral in pisal. Marsikatera pesem je na\u0161la papir in tam ostala. Kdo ve, koliko pesmi se je izgubilo pri bratu, ki ga ni razumel in sestrah. Kdo ve, koliko \u010dudovitih misli, zamisli in pesmi je za vedno ostalo v Sre\u010dku samem.<\/span><\/p>\n Leta 1925 je na\u010drtoval izdajo svoje prve pesni\u0161ke zbirke \u00bbZlati \u010doln\u00ab, pa je ni uspel izdati. Tega leta je zbolel in naslednje leto 27.maja 1926 v novi hi\u0161i umrl.<\/span> [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”Footer” _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” background_color=”#000000″ custom_margin=”||||false|false” saved_tabs=”all” global_colors_info=”{}”][et_pb_row column_structure=”1_4,1_4,1_4,1_4″ use_custom_gutter=”on” gutter_width=”1″ make_equal=”on” _builder_version=”4.19.4″ _module_preset=”default” max_width=”1440px” custom_margin=”-35px|auto||auto|false|false” custom_padding=”1px||||false|false” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.19.4″ _module_preset=”default” background_color=”#8e0b0b” background_image=”http:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-content\/uploads\/2022\/12\/high-school_17.png” background_size=”initial” background_position=”top_right” background_repeat=”repeat-y” custom_padding=”40px|40px|40px|20px|true|false” custom_padding_tablet=”40px||40px||true|false” custom_padding_phone=”30px|20px|30px|20px|true|true” custom_padding_last_edited=”off|desktop” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” header_4_font=”Roboto|700||on|||||” header_4_text_color=”rgba(255,255,255,0.5)” header_4_font_size=”12px” header_4_letter_spacing=”3px” header_4_line_height=”1.5em” custom_margin=”||0px||false|false” custom_margin_tablet=”30px||||false|false” custom_margin_phone=”20px||||false|false” custom_margin_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” text_font=”Roboto|500|||||||” text_text_color=”#FFFFFF” text_font_size=”16px” text_line_height=”1.6em” header_5_text_color=”#FFFFFF” header_5_line_height=”1.8em” text_font_size_tablet=”15px” text_font_size_phone=”14px” text_font_size_last_edited=”on|desktop” header_font_size_tablet=”55px” header_font_size_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n PON. – PET.: 8.00 – 12.00 in 13.00 – 16.00<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.19.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e8a200″ background_image=”http:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-content\/uploads\/2022\/12\/high-school_17.png” background_size=”initial” background_position=”top_right” background_repeat=”repeat-y” custom_padding=”40px|40px|40px|20px|true|false” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” header_4_font=”Roboto|700||on|||||” header_4_text_color=”rgba(255,255,255,0.5)” header_4_font_size=”12px” header_4_letter_spacing=”3px” header_4_line_height=”1.5em” custom_margin=”||0px||false|false” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” text_font=”Roboto|500|||||||” text_text_color=”#FFFFFF” text_font_size=”16px” text_line_height=”1.6em” header_5_text_color=”#FFFFFF” header_5_line_height=”1.8em” text_font_size_tablet=”15px” text_font_size_phone=”14px” text_font_size_last_edited=”on|desktop” header_font_size_tablet=”55px” header_font_size_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]Bazovi\u0161ka cesta 9, 6210 Se\u017eana[\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.19.4″ _module_preset=”default” background_color=”#0918a0″ background_image=”http:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-content\/uploads\/2022\/12\/high-school_17.png” background_size=”initial” background_position=”top_right” background_repeat=”repeat-y” custom_padding=”40px|40px|40px|20px|true|false” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” header_4_font=”Roboto|700||on|||||” header_4_text_color=”rgba(255,255,255,0.5)” header_4_font_size=”12px” header_4_letter_spacing=”3px” header_4_line_height=”1.5em” custom_margin=”||0px||false|false” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” text_font=”Roboto|500|||||||” text_text_color=”#FFFFFF” text_font_size=”16px” text_line_height=”1.6em” link_text_color=”#FFFFFF” header_5_text_color=”#FFFFFF” header_5_line_height=”1.8em” text_font_size_tablet=”15px” text_font_size_phone=”14px” text_font_size_last_edited=”on|desktop” header_font_size_tablet=”55px” header_font_size_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n mateja.kralj@lu-sezana.si<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” background_color=”#898989″ background_image=”http:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-content\/uploads\/2022\/12\/high-school_17.png” background_size=”initial” background_position=”top_right” background_repeat=”repeat-y” custom_padding=”40px|40px|40px|20px|true|false” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” header_4_font=”Roboto|700||on|||||” header_4_text_color=”rgba(255,255,255,0.5)” header_4_font_size=”12px” header_4_letter_spacing=”3px” header_4_line_height=”1.5em” custom_margin=”||0px||false|false” custom_margin_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” text_font=”Roboto|500|||||||” text_text_color=”#FFFFFF” text_font_size=”16px” text_line_height=”1.6em” link_text_color=”#FFFFFF” header_5_text_color=”#FFFFFF” header_5_line_height=”1.8em” text_font_size_tablet=”15px” text_font_size_phone=”14px” text_font_size_last_edited=”on|desktop” header_font_size_tablet=”55px” header_font_size_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n 05 73 11 301 ali\u00a0 051 364 668<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row column_structure=”1_4,1_4,1_4,1_4″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_image src=”http:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-content\/uploads\/2022\/12\/logo-bel.png” title_text=”logo-bel” _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”5c989a74-8649-4b9a-a4a2-6d2b8ae2551c” header_4_font=”Roboto|700||on|||||” header_4_text_color=”#FFFFFF” header_4_font_size=”12px” header_4_letter_spacing=”3px” header_4_line_height=”1.5em” header_5_text_color=”#FFFFFF” custom_margin=”||0px||false|false” locked=”off” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.18.0″ _module_preset=”7262e956-c376-4aa6-9642-c413f71527d0″ text_line_height=”1.8em” link_text_color=”#FFFFFF” link_line_height=”1.2em” header_font_size_tablet=”55px” header_font_size_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Kdo smo<\/a> [\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”5c989a74-8649-4b9a-a4a2-6d2b8ae2551c” header_4_font=”Roboto|700||on|||||” header_4_text_color=”#FFFFFF” header_4_font_size=”12px” header_4_letter_spacing=”3px” header_4_line_height=”1.5em” header_5_text_color=”#FFFFFF” custom_margin=”||0px||false|false” locked=”off” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.18.0″ _module_preset=”7262e956-c376-4aa6-9642-c413f71527d0″ text_line_height=”1.8em” link_text_color=”#FFFFFF” link_line_height=”1.2em” header_font_size_tablet=”55px” header_font_size_last_edited=”off|desktop” locked=”off” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Kolektiv Ljudske univerze Se\u017eana<\/a> [\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.16″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_text _builder_version=”4.16″ _module_preset=”5c989a74-8649-4b9a-a4a2-6d2b8ae2551c” header_4_font=”Roboto|700||on|||||” header_4_text_color=”#FFFFFF” header_4_font_size=”12px” header_4_letter_spacing=”3px” header_4_line_height=”1.5em” header_5_text_color=”#FFFFFF” custom_margin=”||0px||false|false” locked=”off” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_button button_url=”http:\/\/eepurl.com\/dv8cBz” button_text=”PRIJAVI SE NA NOVI\u010cKE” _builder_version=”4.18.0″ _module_preset=”default” custom_button=”on” button_text_size=”15px” button_text_color=”#FFFFFF” button_bg_color=”#f7827e” background_layout=”dark” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_button][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Dru\u017eina KosovelVsi Kosovelovi so bili za Primorce in Kra\u0161evce zelo pomembna dru\u017eina. Anton Kosovel, ki je bil sicer doma iz \u010crni\u010d na Vipavskem je nastopil slu\u017ebo u\u010ditelja in nadu\u010ditelja v Se\u017eani po zgraditvi poslopja osnovne \u0161ole leta 1892. V letu 1893 pa je pouk \u017ee stekel. Anton Kosovel je bil vsestranski kulturni delavec. Bil je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"Vsi Kosovelovi so bili za Primorce in Kra\u0161evce zelo pomembna dru\u017eina.\r\nAnton Kosovel<\/strong>, ki je bil sicer doma iz \u010crni\u010d na Vipavskem je nastopil slu\u017ebo u\u010ditelja in nadu\u010ditelja v Se\u017eani po zgraditvi poslopja osnovne \u0161ole leta 1892. V letu 1893 pa je pouk \u017ee stekel. Anton Kosovel je bil vsestranski kulturni delavec. Bil je velik ljubitelj petja, sam je pel prvi tenor, igral je na \u0161tevilne in\u0161trumente, bil je orglar v se\u017eanski cerkvi, vodil je menda pet pevskih zborov, dirigiral je, komponiral, ustanavlja \u0161tevilna dru\u0161tva, kjer je bil predsednik ali tajnik in se potegoval za dosledno rabe slovenskega jezika v javnosti.\r\nPoro\u010dil se je 1894 s Katarino Stres<\/strong>, doma iz Su\u017eida pri Kobaridu. Ta je bila spremljevalka baronice Scaramanga, bogata\u0161inje iz Trsta, ki je v Se\u017eano prihajala na oddih v vilo z znanim botani\u010dnim parkom. Katarina je bila zelo razgledana in je bila prava \u017eivljenjska sopotnica vedremu nadu\u010ditelju Antonu Kosovelu, ki ga celo kazenska premestitev zaradi hujska\u0161tva proti Avstriji (boril se je za ve\u010djo avtonomijo Slovencev v okviru Avstroogrske monarhije) v Pliskovico ni zlomila, saj je toliko \u010dasa iskal bolj\u0161e delovno mesto, da ga je po dveh letih tudi na\u0161el v \u0161oli v Tomaju, kjer so potem ostali.\r\nV zakonu se jima je v Se\u017eani rodilo pet otrok: Stano, Antonija \u2013 Ton\u010dka ali Toni, Karmela, Anica in Sre\u010dko.\r\nStano Kosovel<\/strong> (26.09.1895 \u2013 12.02.1976) je kot najstarej\u0161i otrok bil vedno zelo resen fant, ki je zgodaj okusil trpljenje in se je predal novinarskemu delu. Tudi sam se je, poleg pisanja \u010dlankov, ukvarjal z literaturo, pisal pesmi in nekako bdel nad pesnikovanjem mlaj\u0161ega brata Sre\u010dka. V zapu\u0161\u010dini so se ohranile \u0161tiri rokopisne pesni\u0161ke zbirke, vendar je iz njih vzklila le pesni\u0161ka zbirka \u00bbZrcala\u00ab, ki jo je pripravil Jo\u017ea Mahni\u010d in je iz\u0161la v Kopru 1982).\r\nTon\u010dka Kosovel<\/strong>, poro\u010dena Ravbar (26.07.1897 \u2013 07.01.1989) je, \u010deprav je imela trgovsko izobrazbo, je bila zelo kulturno razgledana, ostala pa je doma, saj je bila tista, ki je skrbela za dru\u017eino. Od vseh otrok je najbolj cenila Sre\u010dkovo pesni\u0161ko ustvarjanje in ga zagovarjala. V leta 1925 zgrajeni hi\u0161i v Tomaju je do svoje smrti sprejemala \u0161tevilne goste in skupine otrok, dijakov, \u0161tudentov in odraslih, ki so hoteli kaj ve\u010d vedeti o Sre\u010dku in njegovem delu. Znala je vzpostaviti pristen stik z vsakim. Je tudi najbolj podprla idejo o ureditvi spominske sobe v Se\u017eani.\r\nTretji otrok je bila Karmela Kosovel<\/strong> poro\u010dena Graber (26.09.1898 \u2013 09.0 3.1990). Karmela je \u0161tudirala glasbo v Ljubljani, v Trstu in v Muenchnu. Postala je pianistka in u\u010diteljica glasbe. Kot pianistka je nastopala doma in v tujini. Po poroki z avstrijskim akademskim slikarjem Alfonzom Graberjem je vseskozi \u017eivela v Avstriji. Tam je tudi pokopana.\r\nAnica Kosovel<\/strong> (08.07.1901 \u2013 21.05.1983) je postala profesorica slovenskega jezika. \u017divela in pou\u010devala je v Ljubljani.\r\nPeti otrok je bil Sre\u010dko Kosovel<\/strong>. Rodil se je 18.marca 1904 zve\u010der ob 22.30. Takrat so Kosovelovi dosegli vrhunec blagostanja in sre\u010de. \u017diveli so v velikem stanovanju \u0161ole, ki je bila v takratnem \u010dasu zelo moderna, velika. Bili so dobro stoje\u010di, saj jim ni manjkalo ni\u010d. Dve leti po Sre\u010dkovem rojstvu pa so o\u010deta Antona premestili v Pliskovico. Tam je mali Sre\u010dko za\u010del spoznavati Kras, zlasti pa revno \u017eivljenje Kra\u0161evcev. Po pripovedovanju starej\u0161ega brata in sester je lahko razbral, kako lepo so \u017eiveli prej. Obdobje Pliskovice je trajalo le dve leti, nakar so se preselili v malo poslopje \u0161ole v Tomaju, kjer je bil poslej o\u010de Anton zaposlen. Sre\u010dka so zgodaj poslali \u00bb\u0161tudirat\u00ab v Ljubljano. Skupaj s sestro Anico sta najprej pri\u0161la do Se\u017eane in potem z vlakom odpotovala v Ljubljano. Pot ju je vodila skozi Kri\u017e in \u0160marje, skozi borovo morje in skozi gmajno. Sre\u010dko je to pot najve\u010dkrat prepe\u0161a\u010dil kar sam. Te\u017eke \u017eivljenjske razmere na Krasu, kmalu \u0161e dolga doba prve svetovne vojne z lakoto, strahom in tiso\u010di umrlih vojakov, vse to je v ob\u010dutljivem mladeni\u010du pustilo globoko sled. Njegova pesni\u0161ka du\u0161a je v svoji plemenitosti izra\u017eala resni\u010dno bole\u010dino in izjemno ljubezen tako do ljudi kot do doma\u010de pokrajine in ne na koncu do celega sveta. Zgodnje sre\u010danje s smrtjo je vplivalo tudi na njegov odnos do nje. Slutnja smrti se pojavlja velikokrat in daje vtis, da je Sre\u010dko Kosovel oto\u017eni nebogljeni fanti\u010dek. Sre\u010dko pa je bil, po pripovedovanju sodobnikov, ve\u010dni optimist, \u010dlovek z izjemnim iskrivim duhom, ki je znal zabavati dru\u017ebo in jo dr\u017eati \u00bbpokonci\u00ab. Naravni optimizem, ki je pre\u017eemal mlado du\u0161o, je bil samo izredna mo\u010d, da je zmogel in znal prebroditi te\u017eave. Konec prve svetovne vojne pa ni prinesel Primorcem odre\u0161itve. Pahnil jih je v italijansko okupacijo, ki je vse bolj kruto zatirala vse, kar je bilo slovenskega. O\u010deta so upokojili, pokojnine mu niso dali in ga dobesedno vrgli iz stanovanja v tomajski \u0161oli. Takrat se je odlo\u010dil, da si s pomo\u010djo va\u0161\u010danov zgradi hi\u0161o. Ta je bila zgrajena 1925. V tistih letih je Sre\u010dko intenzivno ustvarjal z nepopisno mo\u010djo. Kot obseden se je lotil pisanja. Delal je dneve in no\u010di. \u0160tudiral in pisal. Marsikatera pesem je na\u0161la papir in tam ostala. Kdo ve, koliko pesmi se je izgubilo pri bratu, ki ga ni razumel in sestrah. Kdo ve, koliko \u010dudovitih misli, zamisli in pesmi je za vedno ostalo v Sre\u010dku samem.\r\nLeta 1925 je na\u010drtoval izdajo svoje prve pesni\u0161ke zbirke \u00bbZlati \u010doln\u00ab, pa je ni uspel izdati. Tega leta je zbolel in naslednje leto 27.maja 1926 v novi hi\u0161i umrl.\r\nIzpred poslopja stare osnovne \u0161ole v Se\u017eani, kjer je tudi Kosovelova spominska soba, se za\u010denja Kosovelova pot od Se\u017eane do Tomaja. Ve\u010d o \u017eivljenju, delu in komentarjih o Sre\u010dku Kosovelu glej na spletnih straneh pod geslom Sre\u010dko Kosovel.\r\n\r\n ","_et_gb_content_width":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"collection":[{"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=17"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1109,"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17\/revisions\/1109"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lu-sezana.si\/kosovelova-soba\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=17"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
V zakonu se jima je v Se\u017eani rodilo pet otrok: Stano, Antonija \u2013 Ton\u010dka ali Toni, Karmela, Anica in Sre\u010dko.<\/span><\/p>\n
Ton\u010dka Kosovel<\/strong>, poro\u010dena Ravbar (26.07.1897 \u2013 07.01.1989) je, \u010deprav je imela trgovsko izobrazbo, je bila zelo kulturno razgledana, ostala pa je doma, saj je bila tista, ki je skrbela za dru\u017eino. Od vseh otrok je najbolj cenila Sre\u010dkovo pesni\u0161ko ustvarjanje in ga zagovarjala. V leta 1925 zgrajeni hi\u0161i v Tomaju je do svoje smrti sprejemala \u0161tevilne goste in skupine otrok, dijakov, \u0161tudentov in odraslih, ki so hoteli kaj ve\u010d vedeti o Sre\u010dku in njegovem delu. Znala je vzpostaviti pristen stik z vsakim. Je tudi najbolj podprla idejo o ureditvi spominske sobe v Se\u017eani.<\/span><\/p>\n
Izpred poslopja stare osnovne \u0161ole v Se\u017eani, kjer je tudi Kosovelova spominska soba, se za\u010denja Kosovelova pot od Se\u017eane do Tomaja. Ve\u010d o \u017eivljenju, delu in komentarjih o Sre\u010dku Kosovelu glej na spletnih straneh pod geslom Sre\u010dko Kosovel.<\/span><\/p>\nuradne ure<\/h4>\n
NASLOV<\/h4>\n
Email<\/h4>\n
telefon<\/h4>\n
LJUDSKA UNIVERZA SE\u017dANA<\/h4>\n
Na\u0161a izobra\u017eevanja<\/a>
O nas<\/a><\/p>\nve\u010d o nas<\/h4>\n
Kosovelova soba<\/a>
Oddaja prostorov<\/a><\/p>\nprijava na novi\u010dke<\/h4>\n