Moja duša

Moja duša je tiha, mirna sobica s črnimi zavesami.
Ko sije lepo, toplo solnce s čistega neba, vanjo srečo stresa mi.
Včasih je v tej sobici svečan mir. Zunaj spava majski popoldan.
Sobica je sama, z žarki posejana in vanjo je sladek sen zasejan.
Včasih na večer pa temne te zavese vzplavajo
in z večernimi vetri se poigravajo.
Ko pride pa noč, je v sobici dan in slike se nove kažejo.
Ta dan, iz dalje zame prerokovan, in slike te ne lažejo.
Spet noč je odšla in v jutranjem vetru mi zavese svetlobo pozdravljajo.
Slike temnijo, in sobica sama je, da tihi majski popoldan pozdravlja jo.

                                                                                                                                                           Srečko Kosovel

Nastajanje Kosovelove spominske sobe v 70-ih letih prejšnjega stoletja

Kosovelovo spominsko sobo je po zamisli dr. Janeza Suhadolca, ing.arh., uredila takratna Delavska univerza, ki pod novim imenom Ljudska univerza še danes upravlja s sobo. Prostor, kjer je sedaj spominska soba, je bilo svoje čase stanovanje nadučitelja Antona Kosovela, tam so se rodili tudi vsi Kosovelovi otroci, zadnji med njimi pesnik Srečko Kosovel.

Zamisel o postavitvi Kosovelove spominske sobe se je porodila v letu 1972. Po dogovoru med takratnim direktorjem Delavske univerze, Pavlom Skrinjarjem, in vsemi še živečimi Kosovelovimi: bratom Stanom ter sestrami Tončko, Karmelo in Anico je Delavska univerza zaupala dr. Janezu Suhadolcu, da pripravi idejni načrt za sobo. Tako je bilo odločeno, da se nam pesnik predstavi v skoraj prazni sobi, kjer pridejo do izraza na stenah odtisnjeni verzi. Soba je v »konstruktivističnem stilu«. Na tleh so deske, lužene v rdeči in modri barvi in na sredi sobe (ta meri 64 m2) je pritrjeno leseno ogrodje kocke. Okna, ki gledajo na ulico so zatemnjena s temnimi stekli in žametnimi zavesami. Prvotna zamisel, da bi na stenah bile Kosovelove pesmi, sestavljene iz glinenih črk, so morali opustiti tik pred odprtjem sobe, ker so delavci, misleč, da ravnajo prav pri »obnavljanju poslopja«, s krampi stolkli glinene črke s sten – delo več mesecev. Tako so pesmi bile odtisnjene na stenah in stropu.

Do prenove sobe leta 2014 so obiskovalci ob glasbeni spremljavi poslušali Srečkove pesmi in gledali diapozitive s kraškimi motivi. V sosednji sobici so bile na ogled fotografije Srečka Kosovela in nekaj njegovih pesmi v rokopisu ter pesniške zbirke, ki si bile vse objavljene po njegovi smrti. Na drugih policah so se hranila dela avtorjev, ki so se rodili ali delovali v mestu Sežani ali v občini Sežana (Ciril Zlobec, Jože Pahor, Branka Jurca, Jolka Milič idr. Najpopolnejši je bil opus Danila Dolcija, italijanskega pesnika, pisatelja, borca za mir, publicista, pedagoga in večkratnega nominiranca za Nobelovo nagrado. Danilo Dolci se je rodil v Sežani Slovenki Meli Kontelj in njenemu možu, Italijanu Enricu Dolciju. Vse knjige, razen opus Danila Dolcija, so bile ob prenovi podarjene Kosovelovi knjižnici Sežana.

Prenova Kosovelove spominske sobe v letu 2014

Vsa leta je soba dobro služila svojemu namenu. Vendar smo v zadnjih letih ugotavljali, da je tehnologija zastarela, da bi bilo potrebno program dopolniti in prenoviti, manjši sobi dati nov namen. Poleg tega je bilo v obeh prostorih nujno opraviti marsikatera gradbena dela. 110. obletnica praznovanja rojstva Srečka Kosovela se je izkazala kot prava priložnost za to, da se uresniči naša zamisel o prenovi sobe. Pri tem so nas podprli vsi ostali zavodi in društva, ki tudi sodelujejo ob obletnici. Največja zahvala gre Občini Sežana, ki je projekt tudi finančno podprla.

K sodelovanju smo povabili mag. Simona Kastelica, akademskega slikarja iz Sežane. Zaupali smo mu idejno zasnovo prenove in izdelavo vizualne podlage programa. Izbira se je pokazala kot idealna, saj je Kastelic vsestranski umetnik, ki se poleg slikarstva ukvarja še z videom, računalniško grafiko, digitalno fotografijo, ilustracijami in inštalacijami. Ta vsestranskost je igrala pomembno vlogo, saj je obnova terjala znanje z različnih področij.

V osrednjem prostoru smo ohranili prvotno arhitekturno zasnovo sobe, kar pa ne pomeni, da smo jo pustili nedotaknjeno. V sobi je bilo potrebno kar veliko obnovitvenih del. Upoštevajoč predloge, zamisli in rešitve Simona Kastelica in pod njegovim nadzorom je potekala prenova celotne električne napeljave, postavitev nove razsvetljave in avdio-vizualne tehnologije, letev na stenah, obnovili smo lestev in leseno ogrodje kock. Simon Kastelic je pesmi na novo odtisnili na stene.

V osrednjem prostoru sta dve kocki v katerih sta urejeni razstavni vitrini. V vitrinah si lahko ogledamo prvo pesniško zbirko Kosovelove poezije Pesmi iz leta 1927, izvirna Kosovelova pisma, Kosovelov študijski zvezek ter fotografije, rokopise in kopijo razglednice z upodobitvijo Srečka Kosovela, ki jo je ruski kozmonavt Jurij Baturin 7.1.2012 ponesel v vesolje in drugo.

Večje spremembe gre opaziti v mali sobi, ki je v celoti avtorsko delo Simona Kastelica. Sobico smo želeli prenoviti tako, da bo v njej več podatkov o življenju in delu Srečka Kosovela, kar se je Simonu Kastelicu odlično posrečilo s postavitvijo celostenskega kolaža Kosovelovega življenja in ustvarjanja Rekvijem življenju.

Na nasprotni steni so na policah izdaje Kosovelovih del in nekaj strokovne literature o pesniku in njegovem ustvarjanju. Vsi obiskovalci so vabljeni, da se malce dlje zadržijo v mali sobi in prelistajo razstavljena dela. Odločili smo se, da tu obdržimo le dela Srečka Kosovela ter knjižne izdaje o njegovem delu in življenju. Zbirka obsega Kosovelov opus, ki je izšel v slovenščini, ter večina njegove poezije, ki je bila prevedena v različne svetovne jezike. Ostalo knjižno gradivo drugih avtorjev, ki smo ga v spominski sobi zbirali od otvoritve do danes, smo podarili Kosovelovi knjižnici Sežana.

Pripravili smo dva programa. Vsebino programa sta pripravili Mateja Kralj in Magdalena Svetina Terčon. Pri prvem smo upoštevali dejstvo, da trenutno najpogosteje sobo obiščejo dijaki srednjih in učenci osnovnih šol. Ta program bo obiskovalcem podal več informacij o življenju in delu tega velikega pesnika s Krasa. V drugem programu pa bodo lahko obiskovalci poslušali recitale Kosovelove poezije.

Nov izgled je dobila celotna pot od vhoda na Ljudsko univerzo Sežana do Kosovelove spominske sobe v 2. nadstropju in preddverje sobe.

S tem se prenova Kosovelove sobe še ni zaključila. V načrtu imamo še postavitev in ureditev interaktivnega zaslona na dotik, ki bo obiskovalcem nudil vpogled v celotni opus Srečka Kosovela in ga postavil v širši literarni in umetniški zgodovinski prostor. Poleg tega bi radi pripravili še program za učence nižjih razredov osnovne šole. Želimo si, da bi Kosovelova spominska soba v bodoče igrala večjo vlogo v našem kulturnem življenju in postala pomembna točka vsakega obiskovalca Krasa.

Otvoritev prenovljene Kosovelove spominske sobe je bila v petek, 21. marca 2014.